Moja osebna konstitucija
voja osebna konstitucija je definicija vodil, vrednot in principov v skladu s katerimi želiš živeti svoje življenje. Podobno kot državne konstitucije, se mora tudi ta dopolnjevati s pridobivanjem novih znanj in izkušenj. Nazori v tem dokumentu bi morali opisovati način življenja, ki ga želiš živeti: mirno, kontemplativno in ustvarjalno življenje.
Tvoj mir je tvoje zmagoslavje
Spoznal si, da ti v življenju največ pomeni pomirjen um. Takrat si najbolj svoboden in imaš največjo moč. Kvaliteto življenja meri s tem, koliko pozornosti lahko nameniš vsakdanjim trenutkom.
Ne pozabi: Vsak trenutek je unikaten in nikoli se ne ponovi.
Se lahko ustaviš, okusiš tišino, zaznaš notranji mir, se popolnoma predaš temu trenutku in zgolj uživaš v svojem obstoju?
Če je odgovor ne, poskusi zmanjšati število želja. Tvoj um ustvarja namišljeno realnost, ki jo brezglavo zasleduješ. Opusti to slepo ulico. Um je zamegljen. Ne more delovati s polnim potencialom, ker ni v stiku s sedanjostjo. Čimprej se vrni v preprosto zaznavanje in sprejemanje tega, kar je.
Ko je tvoj um pomirjen in povezan s tem trenutkom, ustvarja plemenite misli, nepredvidljive ideje in nepričakovane uvide. Ko je tvoj um vznemirjen ustvarja primitivne misli, zasleduje neizpolnjene želje, potrebe in poželenja. Zakaj zanemarjaš človeški potencial in se prepuščaš primitivizmu?
Redno meditiraj
Redna meditacija, ali pomanjkanje le-te, je indikator kakovosti tvojega življenja in trenutnega delovanja. Si izgubil stik z redno meditacijo ali zanimanje za njo? Se dnevi zdijo, kot da brez predaha hitiš iz ene stvari na drugo? Za nekaj časa se ustavi, prekini svoje rutine, vzami si odmor in meditiraj. Spoznal boš, kaj je potrebno spremeniti.
Se ti zdi meditacija fizično naporna? Ne moreš sedeti, te boli hrbet? Razmisli, koliko počitka si namenil telesu v zadnjih dneh oziroma koliko si bil aktiven. Si dovolj telovadil?
Se med meditacijo oklepaš preteklih spominov ali brezglavo zasleduješ namišljeno prihodnost? Ti ta trenutek ni dovolj sladek? Pomisli, ali tudi živiš tako, kot da to, kar je, ni dovolj.
Ne pozabi: Tako kot meditiraš, tako živiš.
Ustvarjaj in pomagaj drugim
Od večine se razlikuješ po tem, da želiš samostojno ustvarjati. Zavedaj se tega, ceni in neguj to. Ko ustvarjaš se zdi tvoj potencial polno izkoriščen. Takrat čutiš zagon, elan in neskončno motivacijo.
Ne delaj zato, da boš na koncu nagrajen. Delaj zato, ker te delo nagrajuje. Delo je tvoja nagrada. Delo je ustvarjanje.
Srečo imaš, da lahko ustvarjaš na tehnološkem področju, kjer si lahko zadovoljivo finančno nagrajen. Razvil si širok spekter kompetenc, ki jih lahko uporabiš za ustvarjanje družbenokoristnih projektov.
Verjemi: Več kot boš prispeval k napredku družbe, bolj boš nagrajen.
Kot si ugotovil lahko učinkovito ustvarjaš le v mirnem in stabilnem okolju, kjer si vpet v rutine in tvoj um ne sega po namišljenih, navidezno boljših, realnostih. Takrat živiš svobodno znotraj omejitev, ki si jih sam postaviš. Če si omejitev ne postaviš, se življenja, ki bi jih lahko živel, hitro zdijo bolj privlačna od tega, ki ga živiš.
Bodi konstanten in ne enkraten.
Ne išči sreče zunaj sebe
Spoznal si, da stabilno in dolgoročno srečo ter zadovoljstvo lahko najdeš le znotraj sebe. Vsa doživetja tega sveta, vse norosti, ki jih ta svet ponuja, vsa poželenja, ki jih lahko poteši; vse to so le hitro minljivi pozitivni občutki.
Si se ujel v zanko hrepenenja po teh pozitivnih občutkih? Iščeš distrakcije? Vprašaj se: “Pred čem bežiš?”. S čim nisi zadovoljen, da moraš zadovoljstvo iskati zunaj sebe? Ti kaj manjka? Je tvoje delovanje usklajeno s tvojimi vrednotami, tvojimi cilji ali počneš stvari le zato, da se zamotiš?
Samota boli? Ne zmoreš biti sam? Iščeš družbo zato, ker lahko nekaj daš ali zato, da nekaj vzameš? V družbo se lahko nesebično podaš šele takrat, ko si popolnoma zadovoljen sam s seboj; če nisi, boš od drugih zahteval, da zapolnijo tvojo praznino in omilijo tvojo nesigurnost.
Ustavi se. Ustavi vse. Spoznal boš, da je zadovoljstvo, ki ga iščeš, že v tebi.
Izrazi (v)se
Se kaj nabira v tebi? Med meditacijo kaj vedno znova pride na površje? Se v tebi kaj nabira? Nečesa nisi izrazil. Nekaj moraš povedati, razrešiti. Zaznaj, kaj to je in ukrepaj. To je prioriteta. Spusti ostale stvari in se posveti razrešitvi.
Naučen si bil, da nestrinjanje, konflikte in neusklajena pričakovanja komuniciraš z zapiranjem vase in oddajanjem čudne, pasivne energije. To je otročje in nezrelo. Bojiš se razočarati ljudi.
Takoj, ko ugotoviš, da ne boš zmogel (ali pa ne želiš) ustreči, je čas za razočaranje. Očarana bitja moraš raz-očarati; tako razbliniš iluzijo neuresničljivega in ustvariš prostor za vzpostavitev novih, uresničljivih pričakovanj. Skozi to dinamiko se razmerje poglobi in ojača.
Bodi dovolj pogumen, da poveš tisto, kar ne pričakujejo od tebe, a veš, da je prav. Razbij kalup pričakovanj. Naj se ustrašijo in rečejo: “Leon, to pa nisi ti!”. Ko nekaj hladnokrvno in iskerno poveš, osvežiš poslušatelja, mu spremeniš pogled na svet, ga presentiš in poskrbiš tudi za njegovo rast. Lahko se izkaže, da tvoja resnica ni pravilna. To je dobro: tako se učiš. Prisluhni argumentom in posodobi svoja prepričanja.
Ugotovil si, da se lahko neustrašno in hladnokrvno izražaš takrat, ko je tvoj um pomirjen, ko se izražaš iz praznine, ko ne slišiš malega ega, ki ti v obliki subtilnih misli in občutkov želi sporočiti, da bi bilo bolje ostati tiho, ker tvoje besede lahko prizadanejo. Ko nekaj poveš hladno, a z ljubeznijo, ko poveš brez olepšavanja, brez prilagajanja resnice glede na poslušateljeva čustva, takrat govoriš to, kar res misliš, čutiš in verjameš.
Zakaj sem konstitucijo javno objavil?
Ideja za zapis svojih vrednot in principov v taki obliki se mi je porodila, ob branju dveh knjig hkrati: Why Nations Fail (D. Acemoglu, J. A. Robinson) in Thus Spoke Zarathustra (F. Nietzsche).
V prvi avtorja opisujeta, kako uspešne države vzpostavijo inkluzivne politične in ekonomske sisteme s sposobnostjo samoregulacije in samoomejevanja, z namenom, da družba deluje v skladu z začrtanimi konstitucijskimi pravili.
Nietzsche pa nas, v svoji največji filozofski uspešnici, izzove, da presežemo samega sebe, se odučimo naučenega, kritično pogledamo na ustaljene moralne norme, se soočimo s svojimi strahovi, ustvarimo svoje vrednote in posežemo k svojemu Supermanu (Übermensch).
Imel sem srečo, da sem lahko veliko eksperimentiral v življenju in poskusil živeti na različne načine: od hedonističnih prepuščanj do asketskih ekstremov. Mislim, da sem našel pravo pot - srednjo pot - mojo pot. Na tej poti se mi zdi, da je moj človeški potencial polno izkoriščen, da lahko prosto ustvarjam, čutim neomejen zagon, elan in motivacijo. Na tej poti sem lahko najboljši človek, tak, kot si želim biti.
Konstitucija je moj kažipot in opisuje željeno mentalno stanje, ki je pogoj, za mirno in samozavestno hojo po moji poti. Upam, da mi bo v življenju pomagala, da ne zavijem s svoje poti oziroma da se nanjo čim večkrat vrnem.
Zakaj se mi zdi to vredno deliti?
Veliko sem se spraševal ali to deliti, zakaj to deliti, zakaj to objavljam ali s tem samo iščem pozornost? Prišel sem do zaključka, da je take stvari vredno deliti; naj povem zakaj.
Ko z drugimi deliš svoje misli in občutke, postanejo del nečesa večjega, del kolektivne zavesti in pridobijo neko novo realnost. Moje vrednote in principi v skladu s katerimi želim živeti, tako ne bodo obstajale samo v meni, ampak v vseh ljudeh, ki bodo to prebrali (no pa tudi v “možganih” umetnih inteligenc, ki bodo “brale” moj blog). Tako bom čutil neko odgovornost do drugih, da delujem v skladu s konstitucijo, družba pa mi bo lahko povedala, ali sem hipokrit. Jaz temu pravim win-win! 😀
Druga, bolj nesebična, motivacija za deljenje pa je ta, da navdihnem vas, dragi bralci, da razmislite o svojih vrednotah in principih, pomislite ali živite življenje, tako kot ga želite živeti in se vprašate, ali ste na poti, ki zahteva vaš polni potencial. Moj namen bo dosežen, če vsaj enega od vas navdihnem za razmislek v tej smeri.
